15. novembra je bil po osmih letih pogajanj končno uradno podpisan RCEP, največji svetovni gospodarski krog trgovinskih sporazumov! Rodilo se je območje proste trgovine z največjim prebivalstvom, najrazličnejšo strukturo članstva in največjim razvojnim potencialom na svetu. To je pomemben mejnik v procesu vzhodnoazijskega regionalnega gospodarskega povezovanja in je vneslo nov zagon okrevanju regionalnega in celo svetovnega gospodarstva.

Več kot 90 % izdelkov postopoma prejme ničelne tarife.

Pogajanja o RCEP temeljijo na prejšnjem sodelovanju "10+3" in dodatno razširjajo obseg na "10+5". Pred tem je Kitajska vzpostavila območje proste trgovine z desetimi državami ASEAN, ničelna tarifa območja proste trgovine med Kitajsko in ASEAN pa je pokrivala več kot 90 % davčnih postavk obeh strani.

Po poročanju China Timesa je Zhu Yin, izredni profesor na oddelku za javno upravo Fakultete za mednarodne odnose, dejal: »Pogajanja o RCEP bodo nedvomno naredila večje korake k zmanjševanju tarifnih ovir. V prihodnosti 95 % ali več davčnih postavk ne bo izključenih iz obsega ničelnih tarif. Tržni prostor se bo prav tako še povečal, kar je velika politična prednost za zunanjetrgovinska podjetja.«

Glede na statistiko iz leta 2018 bo 15 držav članic sporazuma zajemalo približno 2,3 milijarde ljudi po vsem svetu, kar predstavlja 30 % svetovnega prebivalstva; skupni BDP bo presegel 25 bilijonov ameriških dolarjev, zajeta regija pa bo postala največje območje proste trgovine na svetu.

V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je obseg trgovine med Kitajsko in ASEAN dosegel 481,81 milijarde ameriških dolarjev, kar je 5-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. ASEAN je zgodovinsko gledano postal največji trgovinski partner Kitajske, kitajske naložbe v ASEAN pa so se v primerjavi z lanskim letom povečale za 76,6 %.

Poleg tega bo sklenitev sporazuma pripomogla tudi k izgradnji dobavne in vrednostne verige v regiji. Wang Shouwen, namestnik ministra za trgovino in namestnik predstavnika za mednarodna trgovinska pogajanja, je nekoč poudaril, da bo oblikovanje enotnega območja proste trgovine v regiji pomagalo lokalni regiji oblikovati dobavno in vrednostno verigo na podlagi njenih primerjalnih prednosti, kar bo vplivalo na pretok blaga in tehnologije v regiji. Tokovi storitev in kapitala, vključno s čezmejnim pretokom ljudi, bodo imeli velike koristi in ustvarili učinek "ustvarjanja trgovine".

Vzemimo za primer oblačilno industrijo. Če se bodo vietnamska oblačila zdaj izvažala na Kitajsko, bo moral plačati carine. Če se bo pridružil sporazumu o prosti trgovini, bo regionalna vrednostna veriga prišla v poštev. Kitajska uvaža volno iz Avstralije in Nove Zelandije. Ker je podpisala sporazume o prosti trgovini, jo bo v prihodnje morda uvažala brez dajatev. Po uvozu jo bodo na Kitajskem tkali v tkanine. To tkanino se lahko izvozi v Vietnam. Vietnam to tkanino uporablja za izdelavo oblačil, ki jih nato izvozi v Južno Korejo, Japonsko, Kitajsko in druge države, ki so lahko brez davka, kar bo spodbudilo razvoj lokalne tekstilne in oblačilne industrije, rešilo vprašanje zaposlovanja in je tudi zelo dobro za izvoz.

Če bo torej po podpisu RCEP več kot 90 % izdelkov postopoma odpravilo carine, bo to močno spodbudilo gospodarsko vitalnost več kot ducata članic, vključno s Kitajsko.

Hkrati bo RCEP v kontekstu preoblikovanja domače gospodarske strukture in upada izvoza v tujino prinesel nove priložnosti za kitajski izvoz tekstila in oblačil.

Kakšen je vpliv na tekstilno industrijo?

Pravila o poreklu blaga olajšujejo kroženje tekstilnih surovin

Pogajalski odbor RCEP se bo letos osredotočil na razpravo in načrtovanje pravil o poreklu v javnih klavzulah. Za razliko od CPTPP, ki ima stroge zahteve glede pravil o poreklu za izdelke, za katere v državah članicah veljajo ničelne tarife, kot sta tekstilna in oblačilna industrija, je sprejetje pravila »Yarn Forward«, kar pomeni, da je treba prejo, začenši s prejo, kupiti od držav članic, da bi uživala ničelne tarifne preferenciale. Ena ključnih točk pogajalskih prizadevanj RCEP je spoznanje, da ima 16 držav skupno potrdilo o poreklu, Azija pa bo vključena v enotno celovito poreklo. Ni dvoma, da bo to tekstilnim in oblačilnim podjetjem teh 16 držav prineslo veliko udobja pri dobavitelju, logistiki in carinjenju.

Rešil bo težave s surovinami v vietnamski tekstilni industriji

Direktor Oddelka za poreklo pri Uradu za uvoz in izvoz Ministrstva za industrijo in trgovino, Zheng Thi Chuxian, je dejal, da je največji poudarek programa RCEP, ki bo koristil vietnamski izvozni industriji, njegova pravila o poreklu, torej uporaba surovin iz drugih držav članic v eni državi. Izdelek še vedno velja za državo porekla.

Na primer, mnogi izdelki, ki jih Vietnam proizvaja z uporabo surovin iz Kitajske, ne morejo biti deležni preferencialnih davčnih stopenj pri izvozu na Japonsko, v Južno Korejo in Indijo. Po podatkih RCEP se izdelki, ki jih Vietnam proizvaja z uporabo surovin iz drugih držav članic, še vedno štejejo za izdelke s poreklom iz Vietnama. Za izvoz so na voljo preferencialne davčne stopnje. Leta 2018 je vietnamska tekstilna industrija izvozila 36,2 milijarde ameriških dolarjev, uvožene surovine (kot so bombaž, vlakna in dodatki) pa so dosegle 23 milijard ameriških dolarjev, večina teh pa je bila uvoženih iz Kitajske, Južne Koreje in Indije. Če bo RCEP podpisan, bo to odpravilo pomisleke vietnamske tekstilne industrije glede surovin.

Pričakuje se, da bo globalna dobavna veriga tekstila tvorila vodilni vzorec Kitajske in sosednjih držav

Z nenehnim izboljševanjem kitajskih raziskav in razvoja, oblikovanja in proizvodne tehnologije surovin in pomožnih materialov na področju tekstila in oblačil so se nekatere nizkocenovne proizvodne povezave prenesle v jugovzhodno Azijo. Medtem ko se je kitajska trgovina s končnimi tekstilnimi in oblačilnimi izdelki v jugovzhodni Aziji zmanjšala, se bo izvoz surovin in pomožnih materialov znatno povečal.

Čeprav tekstilna industrija držav jugovzhodne Azije, ki jo zastopa Vietnam, narašča, kitajska tekstilna podjetja še niso v položaju, da bi jih lahko popolnoma nadomestila.

Namen programa RCEP, ki ga skupaj spodbujata Kitajska in države jugovzhodne Azije, je tudi doseganje takšnega obojestransko koristnega sodelovanja. Z regionalnim gospodarskim sodelovanjem lahko Kitajska in države jugovzhodne Azije dosežejo skupni razvoj.

V prihodnosti se pričakuje, da se bo v svetovni dobavni verigi tekstila oblikoval prevladujoč vzorec Kitajske in sosednjih držav.